Nahajate se na arhivskih spletnih straneh Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS), ki se od 2020 ne spreminjajo. Za aktualne vsebine obiščite www.djs.si.
This is the archived website of the Nuclear Society of Slovenia (NSS) that has not been updated since 2020. For up-to-date content, please visit www.djs.si.
|
|||
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je
bilo ustanovljeno leta 1991. Pred tem smo bili slovenski jedrski
strokovnjaki aktivni v jedrski sekciji združenja ETAN (Združenja za
elektrotehniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko) v naši
bivši državi. Zato se nam je kmalu po osamosvojitvi Slovenije zdelo
potrebno, da se osamosvojimo tudi na tem področju. Delovanje
društva je skozi leta potekalo v skladu z osnovnimi cilji društva, ki so
povezani z vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem visoke kakovosti strokovne
dejavnosti na področju jedrske znanosti in tehnologije ter z dejavnostmi
povezanimi z informiranjem javnosti o strokovnih vprašanjih jedrske znanosti
in tehnologije. Podpiramo izmenjavo informacij doma in v tujini ter skrbimo
za ohranitev tehničnega izrazoslovja v slovenskem jeziku. V ta namen smo
leta 2012 izdali že tretjo dopolnjeno izdajo
Pojmovnika jedrske
tehnike in varstva pred sevanji (pdf). Skozi 25
let društva so se pri vodenju društva izmenjali: dr. Andrej Stritar
(predsednik od ustanovitve leta 1991 do leta 2002, takrat raziskovalec na
Institutu »Jožef Stefan«, sedaj direktor Uprave Republike Slovenije za
jedrsko varnost), dr. Romana Jordan (predsednica od leta 2002 do leta 2006,
takrat raziskovalka na Institutu »Jožef Stefan«, 2004-2014 slovenska
poslanka v Evropskem parlamentu, sedaj pomočnica direktorja Instituta »Jožef
Stefan«), dr. Boštjan Končar (predsednik od leta 2006 do 2010, raziskovalec
na Institutu »Jožef Stefan«) in prof. dr. Marko Čepin (predsednik od leta
2010 do 2018 in hkrati visokošolski učitelj na Fakulteti za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani). Društvo je
bilo posebej aktivno pri informiranju javnosti glede političnih pritiskov o
predčasnem zapiranju naše jedrske elektrarne v letih po osamosvojitvi. Pri
tem smo bili uspešni, saj so okoljski in ekonomski interesi državljanov
Slovenije močno podpirali naša prizadevanja za nadaljevanje varnega
obratovanja jedrske elektrarne Krško. Zelo pomembno vlogo smo odigrali leta
1996 ob kampanji za organizacijo referenduma o predčasnem zaprtju NE Krško.
Javnost smo intenzivno informirali o jedrski energiji in jedrski varnosti
ter tudi javno polemizirali z pristaši takojšnjega zaprtja, kadar so ti
nastopali z zavajajočimi argumenti. Sedanje
stanje jedrske elektrarne Krško, ki po tehničnih in varnostnih parametrih
sodi med boljše elektrarne v svetu, kaže, da smo imeli še kako prav. S tem
smo prispevali tudi k izboljšanju gospodarskega položaja Slovenije. Leta 1999
smo spremljali zamenjavo uparjalnikov v jedrski elektrarni Krško. Del tega
je bil tudi prevoz uparjalnikov po cesti iz Kopra v Krško, ki je bil posebna
atrakcija po celotni poti. Kompozicija teže preko 600 ton je več dni s
hitrostjo okoli 5 km/h potovala po Sloveniji in bila deležna izjemnega
zanimanja. Leto 2011
je zaznamovala povečana količina aktivnosti v zvezi s podajanjem informacij
javnosti glede varnosti jedrskih elektrarn, ker se je zgodila nesreča s
taljenjem sredice več reaktorjev na Japonskem. V letih
2015 in 2016 smo sodelovali pri
razpravah glede Energetskega koncepta Slovenije. Z zasnovo se v glavnem
strinjamo. Menimo, da so izjemne obratovalne izkušnje Nuklearne elektrarne
Krško z vsemi sodelujočimi podjetji, odlična infrastruktura, raziskave in
visokošolsko izobraževanje izjemno pomembni dejavniki odgovornega odločanja
o možnih virih in tehnologijah za prihodnjo oskrbo z energijo, kar je treba
bolj neposredno vključiti v Energetski koncept Slovenije. V zadnjih
letih velja izpostaviti naša prizadevanja v okviru pobude
Nuclear for Climate. Pobudo
podpira več kot 140 regionalnih in nacionalnih združenj in strokovnih
društev. Na svetovni ravni potrebujemo znatno povečanje zmogljivosti za
proizvodnjo električne energije iz jedrske energije, če želimo do leta 2050
doseči 80-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov. Verjamemo, da je
ob upoštevanju učinkovite rabe energije jedrska energija skupaj z napredkom
pri povečanju količine obnovljivih virov pomemben del rešitve pri
oblikovanju trajnostne energetske prihodnosti, tako v Sloveniji in Evropi
kot na globalni ravni. Ima namreč številne prednosti pred viri energije
oziroma tehnologijami za proizvodnjo električne energije na fosilna goriva,
in sicer s podnebno-okoljskega, ekonomskega in družbenega zornega kota. Tudi sicer
smo mednarodno aktivni. Podpisane imamo bilateralne sporazume o sodelovanju
z več društvi v tujini. Člani našega društva zasedajo ali so zasedali
pomembne funkcije v mednarodnih telesih. Po vzoru tujih organizacij imamo v
društvu tudi sekcijo mladih, ki jo imenujemo MMG (Mreža mlade generacije),
in Žensko sekcijo Alfa. Podpiramo
varno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem, ki komercialno obratuje od 1.
januarja leta 1983 in prispeva v slovenski elektroenergetski sistem nad 5
milijard kWh električne energije letno, kar pomeni približno 40% električne
energije proizvedene v Sloveniji, ki se odvija praktično brez izpustov
škodljivih snovi in ogljikovega dioksida. Občasno
organiziramo predavanja in razprave, ki so vezana na specifične aktualne
tematike in izdajamo strokovno literaturo. Izdajamo glasilo Jedrce, ki izide
nekajkrat letno. Glasilo poleg članov prejemajo še odločevalci, predstavniki
širše strokovne javnosti in mediji (arhiv glasil Jedrce je dostopen na
spletni strani društva). Vsako leto
organiziramo mednarodno konferenco jedrskih strokovnjakov, kar je skozi leta
postal prepoznaven dogodek v regiji in širše. Letno se ga udeleži od okoli
150 do 200 jedrskih strokovnjakov, od tega okoli polovica iz tujine. Kot vodje
konference se izmenjavajo najpomembnejši vodje skupin jedrskih
znanstvenikov, da so po letih pokrita različna področja.
Letošnjo konferenco je vodil doc.
dr. Luka Snoj, vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja. Okrajšava TRIGA
pomeni začetnice Training, Research, Isotopes, General Atomics, kar pomeni
usposabljanje, raziskovanje, izotopi in ime podjetja, ki je zasnovalo
reaktor. Raziskovalni reaktor TRIGA
stoji na lokaciji Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici pri Ljubljani.
Njegova nazivna moč je 250 kW in v letu 2016 praznuje 50 letnico delovanja.
Leta 1966 so ga namreč prvič zagnali. Uspešno deluje in obratuje tudi v
pulznem delovanju. Znanstveniki pod vodstvom doc. dr. Snoja so vpeti v
mednarodne raziskave na z njim povezanih področjih in so glede na majhnost
Slovenije v Evropi izjemno prepoznavni. To velja
tudi za vodjo naslednje konference, prof. dr. Leona Cizlja, ki bo vodil
konferenco leta 2017 na Bledu.
Odsek za reaktorsko tehniko, ki deluje v okviru Instituta »Jožef Stefan« in
ki ga vodi prof. dr. Leon Cizelj, je prav tako prepoznavna raziskovalna
skupina v Evropi, saj je letos njen vodja predsednik mednarodnega združenja
ENEN (European Nuclear Education Network). Vse
navedeno kaže na kontinuiteto dobrega dela na jedrskem področju v Sloveniji,
v katerega so vpeti člani društva, ki prihajajo iz več organizacij.
Prizadevali si bomo, da se bo naša dejavnost uspešno nadaljevala tudi v
prihodnje. Prof. dr.
Marko Čepin
|