Jedrce
Št. 1/97
Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije
16. maj 1997


Vabilo na skupščino DJS

Vse člane Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije vabimo na redno letno skupščino, ki bo v

torek, 27. maja 1997 ob 15. uri v Kulturnem domu v Krškem

(Z Reaktorskega centra IJS bo odpeljal posebni avtobus ob 1245.

Za postanke v Ljubljani prosimo pokličite Igorja Jenčiča, 1885-247, igor.jencic@ijs.si)

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva skupščine.
  2. Poročilo predsednika DJS o delu društva leta 1996.
  3. Poročilo nadzorne komisije.
  4. Sprejem popravljenega statuta DJS
  5. Načrt dejavnosti za leto 1997.
  6. Razno.

Spremembe statuta so potrebne zaradi sprememb v zakonodaji. Osnutek je pripravila komisija, ki jo je imenovala skupščina DJS lansko leto. Upravni odbor društva je imel na svoji zadnji seji 13. maja 1997 še dve dopolnili, ki sta v besedilu podčrtani (16. in 21. člen). Komisija jih zaradi pomanjkanja časa ni mogla več potrditi. Glede na pomembnost dnevnega reda (sprememba statuta) vabimo vse člane, da s svojo prisotnostjo zagotovijo uspešno izvedbo skupščine.

predsednik DJS:
Andrej Stritar


Mreža mlade generacije

Young Generation Network

Mreža mlade generacije (YGN - Young Generation Network) Evropskega jedrskega društva (ENS - European Nuclear Society) je organizacija, ki povezuje sekcije mladih jedrskih strokovnjakov v Evropi.

Njena glavna naloga je prenos znanja in izkušenj na novo generacijo jedrkih strokovnjakov. Smisel je tudi čim širše promovirati celotno jedrsko tehnologijo, da se ne bi temu področju začelo posvečati manj pozornosti, kot je potrebno in koristno.

Cilji mreže so predvsem vzpostaviti mrežo konferenc in seminarjev, zagotoviti izobraževanje, aktivno vključiti novo generacijo v organizacijo srečanj, vzpodbuditi mednarodno sodelovanje in širiti članstvo.

Trenutno ima mreža 12 rednih članic: Švedska, Francija, Belgija, Nizozemska, Rusija, Španija, Švica, Velika Britanija, Finska in Nemčija, Danska, Italija. Notranja organizacije se od članice do članice razlikuje. Npr. na Švedskem sekcija mlade generacije sploh ni v sklopu njihovega jedrskega društva, ampak je samostojna organizacija. V večini držav pa je mlada generacija organizirana kot sekcija v okviru jedrskega društva in jo vodi skupina predstavnikov najpomembnejših organizacij z jedrskega področja. V Švici je njihov predsednik tudi gostujoči član upravnega odbora društva.

Glede starostnih priporočil članstva trenutno še ni popolnoma enotne definicije. Medtem, ko je bilo prvotno starostno priporočilo za člane s strani ENS starost pod 33 leti, je priporočena meja sedaj 35 let, ker je najbolj razširjena med članicami. V Franciji naj bi bili člani mlajši od 35 let , v Španiji pod 34, v Belgiji pod 35, na Nizozemskem pod 35 let, v Veliki Britaniji pod 37.

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki je v okviru srečanja Nuclear Energy in Central Europe, Bled97, v spored uvrstilo tekmovanje mladih avtorjev za najboljše prispevke na konferenci, je s tem korakom med vodilnimi društvi v Evropi, ki aktivno promovirajo mlado generacijo.

V društvu bi bilo smiselno organizirati sekcijo mlade generacije, ki bi v okviru evropskega združenja izpolnjevala zastavljene naloge.

Marko Čepin


Po več letih priprav, dela, usklajevanja in zamud smo izdali


POJMOVNIK
jedrske tehnike in varstva pred sevanji

Vsebuje skoraj 3000 gesel v angleščini in slovenščini skupaj z razlago vsakega pojma v slovenščini. Njegov skromnejši predhodnik je bil Slovarček izrazov iz jedrske tehnike, ki ga je izdal IJS leta 1988.

Upamo, da vam bo koristil. Naročite ga lahko pri Andreju Stritarju, (061) 1885 363, andrej.stritar@ijs.si. Cena je 4900 SIT.


Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 60/95) je skupščina Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije sprejela dne _______ naslednji statut:

OSNUTEK

STATUT DRUŠTVA JEDRSKIH STROKOVNJAKOV SLOVENIJE

I SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (v nadaljnjem besedilu društvo) je organizacija v katero se prostovoljno združujejo znanstveni delavci, delavci strokovnjaki s področja jedrske znanosti in tehnologije za miroljubne namene ter državljani, ki jih to področje zanima.

Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

Dejavnost društva sloni na načelih izpopolnjevanja znanja in uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene in varstva okolja.

2. člen

Društvo je pravna oseba.

Sedež društva je v Ljubljani, Jamova 39.

Društvo ima svoj pečat. Pečat je pravokotne oblike z napisom:

“Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, Ljubljana”

Zastopanje in podpisovanje 3. člen

Društvo zastopa in zanj podpisuje predsednik. V času odsotnosti predsednika lahko s pisnim pooblastilom društvo zastopa tudi pooblaščeni član upravnega odbora.

S pisnim pooblastilom predsednika društva lahko za društvo podpisujeta tudi sekretar in blagajnik društva.

Povezovanje 4. člen

Društvo se lahko povezuje z drugimi organizacijami v R Sloveniji, ki delujejo na področju razvoja njegove in sorodnih dejavnosti.

Društvo lahko samostojno sodeluje s sorodnimi tujimi ali mednarodnimi organizacijami, ki imajo podobne namene in cilje.

Javnost dela 5. člen

Delovanje društva temelji na načelu javnosti, s tem da:

Dajanje podatkov in informacij o vprašanjih po tem členu se lahko odreče le, če so z zakonom oz. drugim aktom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost ali če bi bila njihova objava v nasprotju z interesi družbe, ki jih določa zakon.

Za zagotovitev javnosti dela društva je odgovoren predsednik društva.

II CILJI IN NAMEN DRUŠTVA

6. člen

Namen delovanja in cilji društva so predvsem:

Društvo lahko za konkretno področje delovanja organizira sekcijo. Cilji in naloge sekcij so v skladu s tem statutom.

III ČLANSTVO

7. člen

Član društva jedrskih strokovnjakov Slovenije je lahko vsak državljan Slovenije, ki se ukvarja s področjem jedrske znanosti in tehnologije ali ga to področje zanima in sprejme statut društva.

Član društva je lahko tudi tuj državljan.

Sprejem v članstvo potrdi upravni odbor društva na podlagi izpolnjene pristopnice kandidata. O tem poroča skupščini društva.Upravni odbor lahko za izjemne zasluge ali za življenjsko delo na področju jedrske znanosti in tehnologije v Sloveniji imenuje tudi častne člane društva. Častno članstvo se svečano podeli na skupščini ali na letnem strokovnem srečanju društva.

Pravice in dolžnosti 8. člen

Pravice članov so:

Dolžnosti članov so:

Disciplinski prekrški 9. člen

Za disciplinski prekršek društva se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled društva.

Kršitve so predvsem:

10. člen

O prekrških odloča na prvi stopnji začasna komisija, ki jo imenuje upravni odbor (UO). Organ za pritožbe je skupščina.

Sankcije 11. člen

UO lahko na osnovi priporočila komisije izreče članom društva naslednje ukrepe:

Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakonika o kazenskem postopku.

Prenehanje članstva 12. člen

Članstvo v društvu preneha:

IV ORGANIZACIJA IN ORGANI DRUŠTVA

13. člen

Organi društva so:

IV.a Skupščina

14. člen

Skupščina je najvišji organ društva, ki jo sestavljajo vsi člani društva. Skupščina je lahko redna ali izredna.

Redno skupščino sklicuje predsednik po sklepu upravnega odbora najmanj enkrat letno.

Izredno skupščino skliče predsednik po sklepu upravnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo desetine članstva. Sklic mora biti opravljen najkasneje dva meseca po sprejetju sklepa oz. zahteve. Če izredna skupščina ni sklicana v roku dveh mesecev, lahko pobudniki skličejo skupščino sami.

Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.

15. člen

Skupščina se skliče vsaj sedem dni pred zasedanjem skupščine. Obvestilo o sklicu prejmejo člani društva po pošti. Obvestilu je potrebno priložiti gradivo za obravnavo posameznih točk dnevnega reda oziroma podati pojasnilo, kje si je gradivo možno ogledati.

16. člen

Prisotni člani na vsaki skupščini najprej izvolijo predsedujočega skupščine, zapisnikarja in dva overovatelja.

Skupščina veljavno odloča, če je prisotnih vsaj petina oziroma ne manj kot 10 članov društva. Sklepčnost preverja predsedujoči skupščine.

O predlogih sklepov se glasuje javno, o volilnih predlogih pa tajno oziroma oboje na način, ki ga določi skupščina.

Skupščina sprejema sklepe in volilne predloge z večino glasov prisotnih članov, spremembe Statuta pa z dvotretjinsko večino prisotnih članov društva.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar ter overovatelja.

17. člen

Pristojnosti skupščine so:

Volitve 18. člen

Skupščina voli predsedujočega skupščine, zapisnikarja in dva overovatelja, člane upravnega odbora, predsednika društva, člane nadzornega odbora in člane komisij društva.

Kadar so na dnevnem redu volitve, skupščina izvoli tudi tričlansko volilno komisijo (čl. 23)

Kandidatne liste 19. člen

Volilne predloge lahko poda vsak član društva. Kandidat mora dati pristanek na kandidaturo.

20. člen

Za vsake volitve mora biti predlagano vsaj toliko kandidatov kolikor članov ima voljen organ ozioma funkcija iz čl. 18. Izvoljenih je toliko kandidatov, kolikor članov ima voljeni organ, in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. Če je izid volitev nejasen, ker sta dobila dva ali več kandidatov enako število glasov, se ponovne volitve izvede samo med kandidati, ki so dobili enako število glasov.

Skupščina lahko izvoli celotno listo kandidatov, če je število predlaganih kandidatov enako številu članov voljenega organa. Izrekanje o celotni listi se lahko uporabi tudi kot potrditev volitev iz prvega odstavka tega člena.

Odpoklic 21. člen

Odpoklic celotnega organa iz čl. 18 ali posameznega člana lahko predlaga vsak član društva. O odpoklicu odloča izredna skupščina z navadno večino prisotnih članov društva.

Mandat 22. člen

Mandat izvoljenih traja štiri leta.

Volitve članov upravnega in nadzornega odbora društva so izvedene na vsaki dve leti in sicer za 1/2 članov.

Ne gleda na določila predhodnih odstavkov tega člena so predsedujoči skupščine, zapisnikar, overovatelja in volilna komisija izvoljeni na vsaki skupščini za čas poteka skupščine. Člani komisij društva (čl. 30) so izvoljeni za obdobje, ki je potrebno, da komisija opravi delo, za katerega je bila ustanovljena.

Volilna komisija 23. člen

Za pripravo in potek volitev ter za ugotavljanje volilnega izida skrbi volilna komisija.

Volilno komisijo sestavljajo trije člani, ki med seboj izberejo predsednika volilne komisije.

Volilna komisija ugotovi, koliko prisotnih je volilo, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov je dobil posamezni kandidat oziroma kandidatna lista.

Predsednik komisije poroča o delu predsedujočemu skupščine. Poročilo je vneseno v zapisnik.

IV.b Upravni odbor (UO)

24. člen

Upravni odbor je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska in strokovno tehnična opravila ter vodi delo društva v času med dvema sejama skupščine po programu in sklepih sprejetih na skupščini.

UO šteje 6 (šest) članov. Predsednik društva je sedmi član UO po položaju in mu tudi predseduje.

UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

UO je za svoje delo odgovoren skupščini.

Pristojnosti UO 25. člen

Pristojnosti upravnega odbora so:

V okviru UO se posameznim članom lahko dajo začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela društva.

26. člen

UO praviloma dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član UO.

Posamezne seje, razen dvakrat letno, ko se UO sestane na seji, so lahko izvedene na osnovi tehničnih pripomočkov (el. pošta ipd.).

Sklepi UO so sprejeti, če jih sprejme večina članov UO.

Sekretar društva: 27. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega dela in za koordinacijo med organi društva lahko UO imenuje sekretarja društva.

Ob imenovanju UO opredeli tudi naloge in pristojnosti sekretarja društva. Sekretar za svoje delo odgovarja UO društva.

IV.c Nadzorni odbor (NO)

28. člen

Nadzorni odbor spremlja delo UO in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

NO o svojem delu najmanj enkrat letno poroča skupščini.

NO je sestavljena iz štirih članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.

Člani NO ne morejo biti obenem člani UO. Sklepi NO so veljavni, če jih potrdi večina članov. Člani NK so vabljeni na seje UO brez pravice glasovanja in prejmejo zapisnike sej UO.

Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupščini.

IV.d Predsednik društva

29. člen

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami v državi in tujini ter pred tretjimi osebami.

Predsednik je odgovoren za zakonito delo društva ter za delo društva v skladu s statutom. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

V primeru odsotnosti predsednika društva ga nadomešča pooblaščeni član UO.

IV.e Komisije društva

30. člen

Društvo lahko ima stalne in začasne komisije.

Stalne komisije društva so tiste komisije, ki delujejo več kot eno leto. Imenuje jih skupščina na predlog UO ali kateregakoli člana društva.

Začasne komisije društva so tiste, ki delujejo manj kot eno leto. Imenuje jih UO, ki mora obvestiti skupščino o namenu, imenovanju in opravljenem delu komisije na njenem prvem rednem zasedanju.

Ob imenovanju komisije se določi tudi njene naloge, pristojnosti in mandatno dobo.

V FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

31. člen

Dohodki društva so:

32. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni letni skupščini se obravnava in sprejema poročilo o zaključnem računu.

33. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so kot last društva vpisane v inventarno knjigo.

S premoženjem društva upravlja UO.

Društvo lahko ustanovi sklade, ki so sestavni del njegovega premoženja.

Sklade upravlja UO.

34. člen

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter v skladu z veljavnimi predpisi.

35. člen

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko UO imenuje računovodjo-blagajnika društva.

Finančno materialno poslovanje društva je javno za vse člane društva.

36. člen

Za organizacijsko tehnična in poslovna opravila društva, ki presegajo določen obseg, lahko prejmejo člani nagrado oz. denarno nadomestilo.

Kriterije nagrajevanja določa poseben pravilnik.

Za dela, ki so trajnega značaja in ki po obsegu ali zahtevnosti presegajo neprofesionalni pristop, lahko društvo sklene s posameznikom pogodbo o začasnem ali trajnem delu.

VI PRENEHANJE DRUŠTVA

37. člen

Društvo preneha delovati:

V primeru prenehanja društva po odločbi pristojnega organa ali če število članov pade pod 10, se premoženje društva lahko deponira za dobo do dveh let. Če se v tem času ne ustanovi organizacija s podobnimi nameni in cilji, preide premoženje in arhiv društva v last Instituta ”Jozef Stefan”, Ljubljana.

VII PREHODNE DOLOČBE

38. člen

Določila o polovični zamenjavi organov društva se prvič uporabijo na redni letni skupščini leta 1998. Takrat predčasno poteče mandat po 1 članu UO in 1 članu NO.

Člana s skrajšanim mandatom lahko skupščina določi z žrebanjem.

39. člen

Na redni letni skupščini leta 1998 predčasno preneha mandat članom in namestnikom častnega razsodišča.

VIII KONČNA DOLOČBA

40. člen

Ta statut je sprejela skupščina dne____________ in velja takoj.